PD Cirkovce

Napaka
  • XML Parsing Error at 1:249. Error 9: Invalid character

Zgodovina

Organizirano kulturno dogajanje se je po zatrjevanju nekaterih krajanov za?elo z bralnim drutvom, ki je delovalo na obmo?ju upnije Cirkovce e pred prvo svetovno vojno. Prvi pisni vir o kulturnem dogajanju v Cirkovcah je v olski kroniki. Dne 26. oktobra 1919 je bil za za?asnega voditelja na oli imenovan Oskar olnir s Ptujske Gore. V eni od u?ilnic je postavil oder in na njem s krajani zavzeto uprizarjal gledalike igre.

V obdobju med obema svetovnima vojnama je bilo najve? kulturnega ustvarjanja v okviru ole in upni?a, po letu 1930 pa tudi okrog posestnika in gostilni?arja Vinka Koreta.

Po ustnih virih je okoli leta 1920 v Cirkovcah nekaj va?anov ustanovilo prvo kulturno drutvo. V njem so se zbirali ljubitelji petja, plesa, gledalikih iger in bralci knjig. Natan?nih podatkov in dokumentov o ustanovitvi kulturnega drutva ni. V brouri, ki jo je leta 1995 izdalo drutvo, je kot leto ustanovitve zapisano leto 1920; to naj bi povedali danes e pokojni Alojz Pernat, Vinko Kore, Joe Kaiser in Angela Tominc, ki so se tudi sami vklju?evali v kulturno ivljenje.

Prvi zapis o organiziranem zborovskem petju v Cirkovcah je iz leta 1926, ko je na osnovni oli sluboval Drago Hasl, ki je ustanovil moki pevski zbor. Po njegovem odhodu je zbor prevzel Ivo Jan?i?.

Po letu 1926 se je za?el na oli pravi preporod. olski upravitelj Ivo Jan?i? je z u?itelji vodil razne te?aje, pevski zbor in delovne akcije. Pravo tekmovanje se je razvilo v uprizarjanju iger. U?itelji so reirali spevoigre, drame, veseloigre in krajani so jih hodili gledat kar v preurejen olski razred. Pevski zbor kme?kih fantov, ki ga je vodil Ivo Jan?i?, je bil znan dale? naokoli.

V tridesetih letih je postal nosilec kulturnega dela tudi Vinko Kore. Leta 1931 je ustanovil svojo gledaliko skupino. Najprej je reiral druge tekste, kasneje pa je sam za?el pisati ljudske igre: leta 1936 Micki je treba moa, leta 1938 ?igav je grunt in (letnica nastanka ni znana) Gobja upa. Prvi dve je izdal v samozalobi. Koretova dramska skupina je uprizorila igri ?igav je grunt in Micki je treba moa. Slednjo je uspeno predstavila doma, na Ptuju in v Mariboru. Vinko Kore je napisal tudi filmski scenarij Gostija, ki prikazuje obi?aje ob poroki. Leta 1947 je Triglav film po njegovem scenariju v Cirkovcah posnel film z istim naslovom.

V Cirkovcah je delovalo ve? dramskih skupin. Ena je delovala v oli, druga v upni?u. tretja pa je bila Koretova. Vodje so bili politi?no razli?no usmerjeni, zato tudi niso kaj prida sodelovali. Vinko Kore je leta 1931 ustanovil tudi plesno folklorno skupino, ki jo je priklju?il svoji dramski skupini. Prvi zapis o nastopu plesne skupine iz Cirkovc zunaj doma?ega kraja je ohranjen v kofijskem arhivu v Mariboru: cirkovki plesalci so leta 1936 nastopili na tako imenovanih Slomkovih dnevih v Mariboru.

Leksikon Dramske banovine navaja, da so imeli leta 1936 v Cirkovcah javno knjinico, bralno drutvo in moki pevski zbor.

V zapisu o ljubiteljski kulturni dejavnosti na obmo?ju Krajevne skupnosti Cirkovce nastal je leta 1986 je mogo?e prebrati, da je bila na pobudo upnika Ivana Kop?i?a ustanovljena godba na pihala. Kup?i? je bil zelo cenjen in spotovan v vseh krogih kulturnega in politi?nega ivljenja pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.

Datuma nastanka godbe ne poznamo, vemo pa, da jo je vodil Rafael vagan iz Majperka, da so si godbeniki instrumente kupili sami in da so igrali predvsem za cerkvene potrebe. Godba je nekajkrat nastopila pod pritiskom upana tudi med drugo svetovno vojno, dokler niso mladih godbenikov mobilizirali v nemko vojsko. Po drugi svetovni vojni se je ponovno sestala, vendar je po nekaj letih prenehala igrati.

Med obema svetovnima vojnama je kulturno dogajanje potekalo v prosvetni dvorani, ki je bila postavljena ob menariji pri cerkvi. Po raziritvi dvorane je bilo v njej 100 sedeev, oder je bil dovolj velik tudi za nekoliko ve?je gledalike skupine, vendar so smeli v njej nastopati le somiljeniki cerkve. Kore, ki je sicer hodil v cerkev, vendar je imel nekoliko druga?en svetovni nazor, s svojo dramsko skupino ni smel na oder prosvetne dvorane.

Kulturno in drutveno dogajanje v Cirkovcah po letu 1945

... Med drugo svetovno vojno je olska zgradba ostala cela, vendar so vse slovenske knjige segali na grmadi. Na oli v Cirkovcah se je slovenski pouk ponovno za?el 25. maja 1945. Ob skrbi za olsko delo so bili u?itelji zelo aktivni tudi politi?no in prosvetno.

Po drugi svetovni vojni sta bila na obmo?ju Cirkovc in okolikih krajev. ki so bili pozneje zdrueni v Krajevno skupnost Cirkovce, dva ljudska odbora: ikole, ki je zajemal kraje Gaj, Stragonjca, ikole in Pongrce ter Cirkovce, kamor so spadale vasi Staroince, Spodnje in Zgornje Jablane, Dragonja vas in Mihovce. Tudi kulturne dejavnosti so se razvijale po teh odborih. Takoj po vojni so zelo zaivele dramske skupine, ki so jih vodili u?itelji in drugi izobraeni ljudje. Igrali so po skednjih in v kolarnicah, in to predvsem dela na tematiko narodnoosvobodilnega boja. Do leta 1960 so bili nosilci kulturne dejavnosti na vasi u?itelji, po tem ?asu pa so svojo kulturno dejavnost omejili na osnovno olo.

Prosvetna dvorana, kjer je ivela ljubiteljska kulturna dejavnost, je bila do osvoboditve leta 1945 last cerkve, potem je bila nacionalizirana in je postala ljudsko premoenje.

Leta 1946 je postal olski upravitelj Lojze Knafelc, ki je skrbel za olo in njeno prenovo. Bil je zgleden pedagoki delavec, pisar, in ljudski zdravnik. Pod njegovim vodstvom je ola postala sinonim za napredek, on sam pa velik prosvetitelj in drubeni delavec naega kraja. Sodeloval je z Vinkom Koretom, skupaj sta obnovila amatersko ljudsko igro in ljudski ples. Kmalu po prihodu v Cirkovce je prevzel vodenje prosvetnega drutva.

Leta 1946 so uprizorili igro Mati, ki jo je reiral u?itelj Mlakar, leta 1947 pa je Knafelc reiral igro Mati?ek se eni.

Takrat je za?ela v kraju intenzivneje delovati folklorna skupina pod vodstvom Vinka Koreta in postala znana pod imenom Ploharji. Etnologi so jo odkrili na kurentovanju na Ptuju, ko je predstavljala predpustni obi?aj z Dravskega polja vleko ploha. Triglav film je v tem ?asu posnel ljudske obi?aje Dravskega polja.

U?itelji so naslednje leto pripravili igro Raztrganci. V olskem letu 1950/51 je krajane zelo razveselila mladinska igra Snegulj?ica, ki jo je pripravila u?iteljica Julijana Jevevar. Tudi naslednje leto so se u?itelji mo?no angairali zunaj ole, izkazali so se tudi z reijo dveh iger. Leta 1955 so pod vodstvom Julijane Jevevar ponovno uprizorili dve igri, Prevara in Sosedov sin. Uspeh je bil izjemen.

Leta 1958 je vodenje Prosvetnega drutva Cirkovce prevzel Anton Brglez. Takrat je vladalo kulturno mrtvilo, ?eprav je drutvo pred tem ve? let dobro delalo, predvsem dramska sekcija, ki je s svojimi igrami gostovala po Ptujskem in Dravskem polju in v krajih ob vznoju Pohorja.

Anton Brglez se spominja, da mu, ko je prevzel vodenje drutva, nih?e ni predal drutvenega gradiva, nih?e mu ni znal svetovati, kako naj poprime za delo, kdo so ?lani. Pe?at drutva je nael bolj po naklju?ju. Ko je prevzel dolnost in je bil sestavljen nov upravni odbor, je bila njegova prva naloga reiti knjinico. Z Alojzom Knafelcem sta iz upni?a prepeljala knjige, ki so e ostale, in uredila knjinico, ki jo je potem ve? let vodila Slava Knafelc.

Z Brglezovim predsednikovanjem je ponovno oivela tudi dramska sekcija, ki je potem dolgo nepretrgoma delovala ter nastopala doma in v okolikih krajih.

Leta 1961 je bil v Cirkovcah ustanovljen moki pevski zbor, ki je nastopal skupaj s harmonikarji po sosednjih krajevnih skupnostih in na reviji pevskih zborov na Ptuju. Vodil ga je Roman Premzel, u?itelj na osnovni oli. Zbor osemnajstih pevcev je uspeno deloval pet let in navdueval poslualce.

Leta 1962 je Vinko Kore umrl. Folklorna skupina je po njegovi smrti delovala pod okriljem mladinske organizacije, ki pa Koretovega dela ni zmogla nadaljevati, zato je upravni odbor Prosvetnega drutva Cirkovce skupino sprejel v svoje vrste kot sekcijo. Na ob?nem zboru leta 1963 je bil sprejet sklep, da se skupina poimenuje po pokojnem Vinku Koretu.

Takrat je vodstvo folklorne skupine prevzel Anton Brglez in zastavil organizirano delo. Za?etki pa so bili zelo teki, kajti skupina je bila brez narodnih no in potrebnih rekvizitov. Opremila se je v nekaj letih s pomo?jo gospodarskih organizacij in ob?ine.

U?iteljica Mara Urih, ki je za?ela pou?evati v olskem letu 1967/68, je pozneje reirala ve? iger, ki so doivele uspehe doma in na gostovanjih v drugih krajih. V tem letu sta izli dve tevilki olskega glasila Nae polje, pod vodstvom Alojza Knafelca so pripravili igro Princeska in pastir?ek. Tudi lutkarji, ki jih je vodila Mara Urih, so natudirali tiri predstave. Folklorni kroek podmladek folklorne skupine, je za?el redno vaditi dve leti pozneje, vodila ga je Slavica Hecl.

Najstareje ohranjeno poro?ilo o delu Prosvetnega drutva Cirkovce, napisal ga je predsednik Anton Brglez, je iz leta 1968. V poro?ilu je prikazal delo drutva, ki je bilo v tem letu plodno in bi bilo e bolje, ?e bi bili izpolnjeni vsi pogoji za delovanje. Izvrni odbor je imel to leto est sej, v drutvu pa je bilo 52 ?lanov: dijakov, tudentov, delavcev, kmetov, uslubencev in u?iteljev. V okviru drutva so kot sekcije delovali knjinica, dramska skupina, folklorna skupina in klub. Knjinica je bila redno odprta, v njej je bilo 450 knjig, vodila jo je Slava Knafelc. Dramska sekcija je delovala pod okriljem mladine, vodil jo je Bogomir Jurtela. Skupina je tega leta uprizorila eno delo, ko je predsednik Brglez pisal poro?ilo, pa je pripravljala igro Divji lovec. Za dramsko delo je bilo veliko zanimanje, saj so imeli Cirkov?ani v igranju dolgoletno tradicijo.

Najbolj aktivna je bila folklorna sekcija. Leta 1968 se je na 32 nastopih predstavila tevilnim gledalcem v Jugoslaviji in tudi v tujini. Med drugim je sodelovala na Balkanskem festivalu folklore v Ohridu v Makedoniji, na Kme?ki ohceti v Ljubljani, na cvetli?nih balih v Fernicu in Deutschlandbergu v Avstriji, na ptujskem kurentovanju, bratskem sre?anju v Nedeli?u na sosednjem Hrvakem, ve?krat v Rogaki Slatini in drugje. Skupina je bila odvisna zgolj od lastnega denarja, to pa ni bilo dovolj za tako obirno delovanje. Plesalcem je primanjkovalo ?evljev, kornjev, rut, klobukov in druge garderobe, ki sodi k narodni noi. Marsikaj so si morali sposojati od posameznikov. Velik stroek pri nastopih so predstavljali tudi godci. Kljub tevilnim teavam pa je skupina vztrajala in postajala iz leta v leto uspeneja.

Prosvetna dvorana v Cirkovcah je bila last krajevne skupnosti in so jo uporabljale vse organizacije v kraju. Bila je precej dotrajana, in da bi lahko sluila svojemu namenu, je bila potrebna temeljite obnove. Sprotna popravila namre? za normalno uporabo niso bila dovolj. Anton Brglez je zato pozval vse krajevne organizacije in drutva, naj za?nejo za obnovo dvorane zbirati sredstva po vaseh.

Drutvo je imelo v tistem obdobju v klubu tudi televizor, ki ga je gledala ve?inoma mladina. V klubu je potekala politi?na dejavnost celega obmo?ja. Drutvo je dobro sodelovalo z vsemi mnoi?nimi organizacijami v krajevni skupnosti pa tudi s olo; u?itelji so bili aktivni v drutvenih akcijah in sploh so radi pomagali, kjer in kadar je bilo treba.

Folklorna skupina Vinko Kore je avgusta 1971 sve?ano proslavila 40-letnico svojega delovanja. Proslave ob tem pomembnem jubileju so se udeleile tudi tiri folklorne skupine iz drugih krajev. Sve?anost je bila v osnovni oli oziroma na portnem igri?u. Zbralo se je veliko doma?inov, prili pa so tudi ljubitelji ljudske umetnosti s Ptuja, iz Slovenske Bistrice in od drugod. Velike pozornosti so bili deleni najmlaji folkloristi, podmladek folklorne skupine Vinko Kore, v katerem so plesali u?enci osnovne ole. Folklorna sekcija je ob svojem jubileju v osnovni oli pripravila razstavo o zgodovini in razvoju folklore v Cirkovcah do tistega ?asa. V kronolokem delu je bilo prikazano, da je folklora zrasla iz nuje kme?kih ljudi, ki so se eleli po napornem celodnevnem delu na go?em soncu ob ve?erih razvedriti. Tako so nastali plesi ob spremljavi harmonike ter pesmi o kme?kem ivljenju in tudi o ljubezni.

Leta 1973 sta pri Prosvetnem drutvu Cirkovce delovali dve sekciji: folklorna skupina in knjinica. Knjinico je takrat. e nekaj let vodila Terezija Munda. Za nabavo novih knjig je najprej skrbelo drutvo samo, kasneje pa tudi mati?na knjinica s Ptuja, vendar knjinica ni imela primernih prostorov.

Folklorna sekcija je bila e vedno najbolj dejavna. Povpre?no je imela na leto 25 nastopov, poznali so jo po vsej Jugoslaviji in tudi marsikje v tujini. Dravo je zastopala na ve? evropskih in mednarodnih festivalih in prejela tevilna priznanja.

Tudi njen podmladek, ki ga je veliko let uspeno vodila Slava Knafelc, je imel za seboj e nastope v Zagrebu, Ljubljani, na Ptuju in drugod.

Prosvetno drutvo Cirkovce je v tem ?asu za svojo dejavnost in vaje uporabljajo olske prostore, kajti prosvetna dvorana je bila povsem neprimerna. Na pobudo drutva je bila sklicana seja, na kateri so govorili o gradnji nove dvorane. Svet krajevne skupnosti je izvolil gradbeni odbor. Njegova naloga je bila postavitev nove dvorane, ki naj bo hkrati telovadnica.

Prosvetno drutvo si je zadalo e en cilj, in sicer oivitev pevske sekcije, nabavilo pa je tudi instrumente za tamburaki orkester.

Poro?ilo upravnega odbora prosvetnega drutva Cirkovce za obdobje od leta 1974 do leta 1977 navaja, da so leta 1977 delovale pevska sekcija z meanim in enskim pevskim zborom, tamburaka sekcija, folklorna sekcija in knjinica.

Folklorna sekcija je tela 69 ?lanov. Leta 1974 je imela 24 nastopov, leta 1975-33, leta 1976-26 in leta 1977-36. Njene najbolj odmevne predstavitve so bile v ob?ini Ptuj, po Jugoslaviji, v Avstriji. pa tudi v Weissenburgu in Frankfurtu v ZR Nem?iji. Folklorna skupina Vinko Kore je z izvirnimi tajerskimi plesi ponesla ime Cirkovc po Evropi in dokazala, da v kulturi res ni meja.

Leta 1975 je bila ustanovljena tamburaka sekcija. Sprva je imela 16 ?lanov, kasneje se je ?lanstvo pove?alo. Leta 1976 je bila v okviru prosvetnega drutva ustanovljena pevska sekcija z meanim in enskim pevskim zborom. V obeh zborih je pelo 40 pevcev. Zbora sta do leta 1977 sodelovala na reviji pevskih zborov na Ptuju; skupaj sta imela 17 nastopov.

Knjinica je bila v tem obdobju zaradi nemogo?ih razmer precej zanemarjena. Bralci, bilo jih je priblino 30, so imeli na voljo 430 knjig, letno so si izposodili 950 knjinih enot. Upravni odbor prosvetnega drutva si je zadal nalogo, da bo knjinico uredil, obnovil knjini fond in postavil police za prosti dostop bralcev do knjig.

Dejavnost dramske sekcije, ki je bila v?asih med najbolj aktivnimi v Cirkovcah, je v tem je v tem obdobju zamrla.

Leta 1975 je umrl Lojze Knafelc in na osnovni oli so po 29 letih izgubili predanega pedagoga in dobrega gospodarja.

V tem letu so krajani gradili ve?namensko dvorano. Ob sobotah in nedeljah je bilo organizirano prostovoljno delo. Z dvorano, ki je bila zgrajena v glavnem prostovoljno in ob drubeni. pomo?i, so ?lani prosvetnega drutva dobili nove prostore in bolje razmere za delo. Uradno odprtje Doma krajanov Cirkovce, ki so ga pod vodstvom krajevne skupnosti zgradili vsi krajani, je bilo v olskem letu 1977/78.

Ponovno se je za?ela prebujati dramska dejavnost, saj so imeli v Cirkovcah v novi ve?namenski dvorani tudi enega najve?jih in najbolje opremljenih odrov v ob?ini.

Leta 1979 so v drutvu delovale naslednje sekcije: folklorna skupina (stareji in mlaji plesalci), pevska sekcija (meani in enski pevski zbor), tamburaka sekcija, ki je pridobila veliko novih ?lanov, knjinica, v kateri e vedno ni bilo urejenih polic, likovna sekcija, ki je bila ustanovljena leta 1978 in je kmalu pripravila samostojne razstave doma in na Ptuju, pridobila pa si je tudi veliko simpatizerjev, ter gledalika dejavnost, ki pa ni imela lastne dramske sekcije in je organizirala gledalike predstave v okviru gledalikega abonmaja.

V sezoni 1978/79 si je bilo mogo?e ogledati naslednje predstave: Gospon lovac, Gorenjski slav?ek, Deseti brat, Gospa ministrica, Trilogija in Veriga. Abonmajske predstave si je ogledalo 2800 gledalcev. Organiziran je bil tudi silvestrski ples, z njegovim izkupi?kom pa so pokrili stroke gledalikega abonmaja."

V sezoni 1979/80 je bil v Cirkovcah organiziran drugi abonma, odigrane so bile tiri predstave: ?urki, Vdova Rolinka, Play Linhart in Afera. Ogledalo si jih je 1200 ljudi. Tudi v tem letu so organizirali silvestrovanje za popla?ilo gostujo?ih predstav, kajti lastnih Cirkov?ani v tem ?asu niso pripravljali.

V olskem letu 1979/80 so u?enci pod vodstvom Mare Urih uprizorili igro Uboga An?ka. Leta 1980 so v okviru drutva delovale naslednje sekcije: tamburaka, folklorna, gledalika, likovna, plesna, zabavnoglasbena in knjinica. Pevski zbor je zaradi nesporazumov med pevci prenehal delovati. Na novo ustanovljena plesna sekcija je organizirala plesno olo, v katero je bilo vklju?enih ve? kot 80 mladih.

V okviru drutva je za?el delovati narodno-zabavni ansambel, katerega ?lani so igrali z lastnimi instrumenti, drutvo jim je dalo na voljo samo prostor za vaje. Vodstvo prosvetnega drutva si je zadalo nalogo, da bo ponovno ustanovilo dramsko sekcijo, ki je neko? e bila gonilna sila kulturnega ivljenja v Cirkovcah.

U?enci so v sezoni 1980/81 uprizorili igro Jur?ek, ki jo je reirala Mara Urih. Naslednje leto so se v okviru abonmaja predstavili z igro Princeska in pastir?ek, v naslednjih letih pa so na osnovni oli v Cirkovcah uprizorili e igri Pika Nogavi?ka in Magnetni de?ek.

Prosvetno drutvo Cirkovce je poleti 1981 ob 50-letnici delovanja Folklorne skupine Vinko Kore pripravilo jubilejne prireditve, ki so trajale od 16. do 23. avgusta. Drutvo in Zveza kulturnih organizacij Ptuj sta izdala almanah Cirkovko izro?ilo. Po dolgem premoru je nastopila doma?a dramska skupina z igro Vinka Koreta Micki je treba moa, ki jo je reiral Zdenko Kodri?. Pod njegovim vodstvom je dramska sekcija v naslednjih letih Uprizorila e igri Skopuh (leta 1983) in enitev (leta 1984).

V gledaliki sezoni 1981/82 je bilo est abonmajskih predstav in 191 abonentov. Odziv na abonmaje bil slabi kot prejnja leta.

Leta 1984 so v okviru Prosvetnega drutva Cirkovce delovale naslednje sekcije: folklorna, ki je imela na leto priblino 30 nastopov doma in v tujini, tamburaka, ki je leta 1983 zastopala Slovenijo v Osijeku na Hrvakem, pevska z mokim pevskim zborom, v katerem je pelo priblino 25 pevcev in ga je vodil Drago Klein, dramska, ki je pripravila veseloigro, knjinica, likovna. ljudske pevke anjice, ljudski pevci Kosci in odbor za druabne prireditve.

Podmladek folklorne skupine je aprila 1985 zastopal Jugoslavijo na mednarodnem festivalu otroka v Tur?iji. Festival so prenaale televizije ve? kot 20 drav Azije in Afrike.

Folklorna skupina Vinko Kore je leta 1986 praznovala 55 let obstoja in 15 let obstoja podmladka na osnovni oli. Ob tem jubileju je Prosvetno drutvo Cirkovce avgusta 1986 pripravilo proslavo, na kateri je nastopilo tudi ve? kulturno-umetnikih drutev iz drugih krajev. Cirkovki folkloristi so se do takrat predstavili ob?instvu e 719-krat. Da so bili ljudski plesi tajerske med najbolj razirjenimi in znanimi v Sloveniji, je bila velika zasluga prav Folklorne skupine Vinko Kore.

Leta 1986 je imelo drutvo 11 sekcij: folklorno, tamburako, pevsko, likovno, knjinico, dramsko, odbor za drubene prireditve, gledaliki abonma, dva glasbena ansambla (Poljub in Komet), ljudske pevke in ljudske pevce.

Prosvetno drutvo Cirkovce je imelo leta 1989 okoli 130 ?lanov. Aktivni so bili folklorna skupina, tamburai, enski pevski zbor, ljudske pevke in pevci, likovniki ter glasbene skupine Idila, Kivi in Kleopatra. Leta 1990 sta se tem sekcijam pridruili e plesna in recitatorska. Poro?ilo o delu Prosvetnega drutva Cirkovce za leto 1993 navaja naslednje sekcije: Folklorna skupina Vinko Kore, tamburaki orkester, enski pevski zbor, ljudske pevke anjice ter glasbeni skupini Idila in Razzle-Dazzle.

Leta 1995 so v kraju praznovali 75 let delovanja Prosvetnega drutva Cirkovce. Od 26. do 29. oktobra so pripravili ve? kulturnih prireditev. Prvi dan, 26. oktobra, je bila otvoritev likovne razstave, ki jo je pripravila likovna sekcija, nastopila sta enski in moki pevski zbor ter pevski zbori s Pragerskega, iz Globasnice na avstrijskem Korokem in Rogake Slatine. Naslednji dan, 27. oktobra, je bil koncert tamburakega orkestra, ki je hkrati praznoval 20 let svojega obstoja. Isti dan sta nastopila tudi Nonet Ptuj ter Brendi & Korado. Tretji prireditveni dan, 28. oktobra, so se predstavile folklorne skupine Vinko Kore, Osnovne ole Cirkovce ter iz Maribora, Markovcev in Sel. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 29. oktobra, ko so nastopile doma?e sekcije in pobrateno drutvo iz Nedeli?a na Hrvakem. Ob tem jubileju je drutvo izdalo almanah 75 let Prosvetnega drutva Cirkovce.

Leta 1999 je bil za predsednika drutva izvoljen Janko ?elofiga. Delovale so naslednje sekcije: folklorna, tamburaka, likovna, pevski zbor, anjice, recitatorska skupina, Razzle-Dazzle in knjinica. Folklorna skupina je v tem letu organizirala 7. Cirkovki faenk.

Prireditev so vodili Davorin Urih, Liljana Brglez, Miran Urih in Franc Juri?. Pripravili so povorko, na kateri so sodelovali kurenti iz Rogoznice, Folklorna skupina Lancova vas, poka?i iz Lovrenca na Dravskem polju, pihalna godba Talum Kidri?evo in Osnovna ola Cirkovce. Prireditev je postala tradicionalna, tako so organizatorji leta 2010 organizirali e 18. Cirkovki faenk.

Leta 2002 so v Cirkovcah gradili novo ve?namensko dvorano. Denar za to investicijo je zagotovila ob?ina Kidri?evo. Dvorana je bila odprta 7. februarja 2003. Dne 21. februarja 2003 je potekala letna skup?ina ?lanov Prosvetnega drutva Cirkovce in na njej je bil za predsednika izvoljen Davorin Urih. V okviru drutva so delovale naslednje sekcije: Folklorna skupina Vinko Kore, tamburaki orkester, glasbena skupina Ko pije, meani pevski zbor, ljudske pevke anjice. ljudski pevci, ljudske muzikantke Vesele Polanke, mini godba Pepi Krulet in dramska sekcija.

Predsedniki, ki so vodili Prosvetno drutvo Cirkovce po drugi svetovni vojni, so bili: Alojz Knafelc, Valentin Hotvat, Anton Brglez, Anica Gajser, Maks Medved, Alojz Drakovi?, Zdenko Kodri?, Vili Podgorek, Janko Batevc, Janko ?elofiga, Davorin Urih in Ivan Kojc. Sedanja predsednica je Mojca Metli?ar.

V ob?ini Kidri?evo nikoli ni manjkalo ustvarjalnih ljudi, ki so s svojim delom prispevali k ohranitvi in bogatitvi kulturnega ivljenja. Z marljivostjo in vztrajnostjo so dali poseben utrip in ?ar ohranjanju kulturnega izro?ila, ne sanjo na svojem doma?em pragu, ampak tudi na irem slovenskem obmo?ju. Nezanemarljiv je tudi njihov dele pri predstavljanju slovenske kulture v tujini.

Stran Prosvetnega drutva Cirkovce uporablja pikotke. Z nadaljno uporabo strani se strinjate z uporabo teh pikotkov. Da bi izvedeli več o piškotkih kliknite tukaj..

Sprejmem piškotke za to stran.